1
00:00:07,780 --> 00:00:10,540
[Powered by Google Translate] Precendence je, kako smo odgovorili na vprašanje, kaj operacija naj naredimo najprej?

2
00:00:10,540 --> 00:00:14,250
Ali reševanju matematičnih enačb ali razčlenjevanju zasnovo računalniške kode,

3
00:00:14,250 --> 00:00:17,230
obstajajo stroga pravila o prednosti, ki jih držijo

4
00:00:17,230 --> 00:00:20,270
tako da se lahko vsi računalniki in ljudje dobili enak rezultat.

5
00:00:20,270 --> 00:00:24,710
>> Prvič, je najbolj pomembno pravilo, da se spomnite, predvsem pri testiranju napaki,

6
00:00:24,710 --> 00:00:27,680
je, da smo vedno delajo iz najglobljih oklepaju tujino.

7
00:00:27,680 --> 00:00:31,120
Uporaba dodatnih oklepajev lahko v pomoč taktika odpravljanje napak,

8
00:00:31,120 --> 00:00:34,640
vendar pa to ni dobra praksa, da legla svojo kodo, s nepotrebnih oklepajih.

9
00:00:34,640 --> 00:00:38,220
Vzemite si čas, da se naučijo osnovnih operaterja izpiąemo pravila.

10
00:00:38,220 --> 00:00:42,450
>> Drugi Splošno pravilo je, da ko so operaterji enako priorty,

11
00:00:42,450 --> 00:00:44,820
preprosto rešiti z leve proti desni.

12
00:00:44,820 --> 00:00:47,690
Ko se ukvarjajo s preprostimi matematičnimi začnemo z oklepaji,

13
00:00:47,690 --> 00:00:52,110
naredite množenje in deljenje, in na koncu ne seštevanje in odštevanje.

14
00:00:52,110 --> 00:00:54,400
Množenje in deljenje enako prednost,

15
00:00:54,400 --> 00:00:56,870
ker so v bistvu opravljajo enako operacijo.

16
00:00:56,870 --> 00:01:00,880
Po vseh dejavnosti je enostavno pomnožimo s obratne vrednosti.

17
00:01:00,880 --> 00:01:04,300
Podobno, odštevanje se preprosto dodate negativno vrednost.

18
00:01:04,300 --> 00:01:06,150
>> Naredimo zgled.

19
00:01:14,470 --> 00:01:18,300
Po prednostnem vrstnem redu, bomo začeli z oklepaji. Devet minus 1.

20
00:01:18,300 --> 00:01:23,410
To nam bo dalo 8. Potem lahko gremo na delitev in razmnoževanje.

21
00:01:23,410 --> 00:01:27,450
Mi bomo rešili od leve proti desni. Torej 10 deljeno z 2 je 5.

22
00:01:27,450 --> 00:01:31,290
Imamo 5 krat 8 tu, da nam bo dal 40.

23
00:01:33,230 --> 00:01:35,410
Potem pa gremo na naslednjo vrstnem redu.

24
00:01:35,410 --> 00:01:38,730
Zato smo zapustili z 3 plus 40 minus 1.

25
00:01:42,400 --> 00:01:43,700
Spet samo reševanje leve proti desni,

26
00:01:43,700 --> 00:01:47,650
zato, ker je enako prednost med dodajanjem in odvzemanjem.

27
00:01:47,650 --> 00:01:51,510
Lahko rečemo, 3 plus 40 je 43, minus 1 je 42. To je naš odgovor.

28
00:01:53,920 --> 00:01:56,730
>> Obstajata 2 vrsti subjektov vzroka in prirastek;

29
00:01:56,730 --> 00:02:01,000
Predpona oblika in pripona obliki.

30
00:02:01,000 --> 00:02:06,130
Pripona oblika, i + +, se pogosto uporablja v for zanke,

31
00:02:06,130 --> 00:02:10,500
kar pomeni, da je trenutna vrednost v izrazu, nato pa se poveča.

32
00:02:10,500 --> 00:02:14,240
Tako bo vrednost le drugačen naslednjič, ko bo spremenljivka se uporablja.

33
00:02:14,240 --> 00:02:17,910
Po drugi strani pa je predpona prirastek ali padanje pomeni, da je sedanja vrednost

34
00:02:17,910 --> 00:02:22,760
se poveča ali decremented prvi, nato pa je v izrazu.

35
00:02:22,760 --> 00:02:25,310
>> Vzemimo za primer s x celo.

36
00:02:25,310 --> 00:02:27,220
Postavili bomo to enako 5.

37
00:02:27,220 --> 00:02:36,500
Če uporabljamo končnico operaterja na njej in rekel x + +, x na tej progi še 5.

38
00:02:36,500 --> 00:02:39,230
Če bi ga natisnite bi dobili vrednost 5.

39
00:02:39,230 --> 00:02:42,540
Ampak gre naprej x1 dejstva enaka 6.

40
00:02:42,540 --> 00:02:48,770
Torej, tukaj na tej spletni x je enaka 6, in če jo natisne bi dobili vrednost 6.

41
00:02:48,770 --> 00:02:57,380
Zdaj, če smo uporabili predpono operaterja, + + x, x se najprej poveča, nato pa se uporablja vrednost.

42
00:02:57,380 --> 00:03:00,110
Torej je enako 7 na tej liniji.

43
00:03:00,110 --> 00:03:04,750
Povečevanje seveda 6-7, in če bi ga natisnite bi dobili vrednost 7.

44
00:03:04,750 --> 00:03:09,160
>> Zadnji odtenek v precendence, da bomo pogledali ukvarja z notacijo kazalca.

45
00:03:09,160 --> 00:03:15,050
The dereference operater, zvezda, ima prednost pred osnovnimi matematičnimi subjektov,

46
00:03:15,050 --> 00:03:18,550
vendar ne več kot pripono incement in znižanje subjekti.

47
00:03:18,550 --> 00:03:20,690
To nas pripelje do našega končnega primer.

48
00:03:20,690 --> 00:03:24,500
Oglejmo celo število x in so ga v višini 7.

49
00:03:24,500 --> 00:03:30,540
Prav tako bomo narediti kazalec y in ga postavi na naslovu x.

50
00:03:30,540 --> 00:03:34,920
Tako da, ko bi morali dereference y dobimo vrednost 7.

51
00:03:34,920 --> 00:03:39,380
Zdaj v tej vrstici kode, imamo nekoliko nejasen položaj.

52
00:03:39,380 --> 00:03:44,310
Ali smo Dereferenciranje y 1. in nato povečevanje vrednosti 7?

53
00:03:44,310 --> 00:03:48,300
Ali smo povečevanje kazalca in ga nato Dereferenciranje?

54
00:03:48,300 --> 00:03:52,800
V bistvu, saj je pripona prirastek ima operater prednost pred

55
00:03:52,800 --> 00:03:55,370
dereference the operator, bomo poskušali prirastek kazalca y,

56
00:03:55,370 --> 00:03:59,170
ki bi premaknite kazalec po velikosti int bajtov.

57
00:03:59,170 --> 00:04:03,040
V bistvu nam daje naslov v nekaj povsem drugega zornega v spominu,

58
00:04:03,040 --> 00:04:05,010
in potem ga bomo Dereferenciranje.

59
00:04:05,010 --> 00:04:07,350
Torej, to je zelo nesmiselno line.

60
00:04:07,350 --> 00:04:10,250
Če smo dejansko želel prirastek vrednosti 7,

61
00:04:10,250 --> 00:04:14,260
bomo morali postaviti dereference operaterju y v oklepajih.

62
00:04:14,260 --> 00:04:17,290
Potem bi jo lahko prirastek.

63
00:04:17,290 --> 00:04:21,089
Torej, medtem ko ne bi povečevanje vrednosti x pri predzadnji vrstici kode,

64
00:04:21,089 --> 00:04:23,380
v zadnji vrstici kode bi nam Dejstvo dereference y

65
00:04:23,380 --> 00:04:26,380
da se je vrednost x in prirastek to.

66
00:04:26,380 --> 00:04:29,540
Mi bi zapustili z vrednostjo x 8 enaka.

67
00:04:31,580 --> 00:04:33,580
>> Tukaj je hitro Rekapitulacija o precendence pravil, ki smo govorili o tem.

68
00:04:33,580 --> 00:04:37,210
Začeli bomo z najglobljih oklepajih in deluje navzven.

69
00:04:37,210 --> 00:04:41,210
Potem pa gremo na Suffix subjektom, kot sem jaz + + ali -.

70
00:04:41,210 --> 00:04:45,920
Potem dereference in naslov subjektov, kot zvezda x ali znak '& x,

71
00:04:45,920 --> 00:04:50,260
predpona in operaterji, kot + + i ali - i.

72
00:04:50,260 --> 00:04:54,920
Na koncu bomo preproste matematične operacije, kot so množenja, deljenja, modulo.

73
00:04:54,920 --> 00:04:58,400
Potem seštevanje, odštevanje.

74
00:04:58,400 --> 00:05:02,170
To je precendence. Jaz sem Jordan Jozwiak, in to je CS50.

75
00:05:04,160 --> 00:05:10,480
Mi bomo dereference in uporabljajo naslov in - kako vam stavek tega?

76
00:05:12,380 --> 00:05:13,190
Jaz sem naredil. Ok.